Stare hiše iz kamna, polne opeke ali mešanega zidovja se obnašajo drugače kot novejše hiše iz modularnih blokov. Pri obnovi fasade je zato najprej treba razumeti stanje zidov.

Najprej vlaga

Starejše hiše pogosto nimajo horizontalne hidroizolacije, zato se vlaga iz tal dviga po zidovih. Če takšno zidovje zapremo s parozaporno fasado, vlaga ostane v zidu, kar vodi v plesen in odpadanje ometa v notranjosti. Pred obnovo fasade je zato treba:

  • ugotoviti, ali je v zidovih kapilarna vlaga,
  • urediti odvodnjavanje ob hiši (žlebovi, odtoki, teren s padcem stran od hiše),
  • po potrebi sanirati vlago – na primer z injektiranjem ali drugo metodo. Za vlago v kleti in temeljih glej Hidroizolacija-Kleti.SI.

Izbira izolacije

  • Kamena volna – paroprepustna in negorljiva, pogosto primernejša za stare zidove, kjer je pomembno, da zid lahko »diha«.
  • Stiropor – cenejši, a manj paroprepusten; primeren, ko je zid suh in je sistem pravilno izveden.
  • Zaključni sloj – pri kameni volni in starih zidovih se pogosto uporablja paroprepusten silikatni ali mineralni omet.

Primerjava: stiropor ali kamena volna.

Neravni zidovi

Stari zidovi so pogosto neravni, kar podraži pripravo podlage in lepljenje izolacije. Fasader naj stene pred ponudbo izmeri in v ponudbi predvidi izravnavo.

Kulturna dediščina

Za hiše, ki so kulturna dediščina ali stojijo v varovanem območju (na primer v starem mestnem ali vaškem jedru), je za spremembo fasade potrebno kulturnovarstveno soglasje. Izolacija na zunanji strani v takšnih primerih ni vedno dovoljena. Pred načrtovanjem se posvetujte z Zavodom za varstvo kulturne dediščine.

Subvencija

Ravno za starejše hiše je namenjena subvencija Eko sklada: do 40 % priznanih stroškov izolacije fasade, največ 35 €/m². Glej subvencija za obnovo fasade.

Pregled pred obnovo

Preden naročite ponudbe, je smiselno skupaj z izvajalcem ali strokovnjakom pregledati hišo. Pri starejših hišah so pomembna vprašanja:

  • iz česa so zidovi – kamen, polna opeka, votlaki, mešano zidovje,
  • ali je v zidovih vlaga in do katere višine sega,
  • ali so v zidovih razpoke, ki kažejo na posedanje,
  • v kakšnem stanju sta streha in napušč, žlebovi in odtoki,
  • ali bodo menjali tudi okna in kdaj,
  • ali je hiša kulturna dediščina ali v varovanem območju.

Razpoke in statika

Lasaste razpoke v ometu so pri starih hišah pogoste in pogosto nenevarne. Široke razpoke, ki potekajo skozi zid, diagonalne razpoke ob oknih in vratih ali razpoke, ki se širijo, pa lahko kažejo na posedanje temeljev ali težave s konstrukcijo. Preden take razpoke prekrijete z novo fasado, naj jih oceni gradbeni strokovnjak. Fasada ne sme biti le kozmetična rešitev za konstrukcijsko težavo.

Stari ometi

Stari apneni ometi so pogosto votli ali se drobijo. Izolacija se ne sme lepiti na omet, ki ne drži zidu. Zato je treba stare omete preveriti s trkanjem in odstraniti tam, kjer so votli. Pri kamnitih zidovih je podlaga pogosto zelo neravna, zato je potrebna izravnava ali drugačen način pritrjevanja izolacije, kar izvajalec predvidi v ponudbi.

Okna v starih hišah

Stara okna so pogosto vgrajena v sredino debelega zidu. Ko dodamo izolacijo na zunanji strani, se špaleta poglobi in v prostor pride manj svetlobe. Če okna menjate, razmislite o vgradnji novih oken bližje zunanjemu robu zidu ali v ravnino izolacije, kar zmanjša toplotne mostove. Menjava oken naj bo opravljena pred fasado ali hkrati z njo, ne po njej.

Napušč in streha

Stare hiše imajo pogosto kratke napušče, ki ne pokrijejo debelejše fasade. Fasada brez zaščite pred dežjem se hitreje umaže in na njej se nabirajo alge. Če načrtujete tudi menjavo strehe, je smiselno obnovo uskladiti – podaljšanje napušča je najlažje ob menjavi kritine. Več o tem na Menjava-Strehe.SI.

Notranja izolacija kot izjema

Kadar zunanja izolacija zaradi varstva kulturne dediščine ali drugih razlogov ni mogoča, je možna notranja izolacija. Ta je zahtevnejša, saj lahko povzroči kondenz v zidu, če ni pravilno načrtovana. Takšno rešitev naj načrtuje strokovnjak za gradbeno fiziko.

Postopek obnove v korakih

  1. pregled stanja zidov, vlage in razpok,
  2. ureditev odvodnjavanja strehe in terena,
  3. sanacija vlage in konstrukcijskih težav,
  4. menjava oken, če je predvidena,
  5. odstranitev nevezanih ometov in priprava podlage,
  6. izolacija in armirni sloj,
  7. zaključni sloj, primeren za izbrano izolacijo.

Postopek izdelave fasade je podrobneje opisan v članku izdelava fasade.

Pogosta vprašanja

Ali se izolacija stare hiše sploh splača?

Pri neizoliranih starih hišah je prihranek pri ogrevanju praviloma največji, poleg tega se izboljša bivalno ugodje ob zunanjih stenah. Strošek zmanjša tudi subvencija Eko sklada za starejše stavbe.

Kaj, če je hiša kamnita?

Kamniti zidovi so pogosto vlažni in neravni. Pogosto je primernejša paroprepustna izolacija, kot je kamena volna, s paroprepustnim ometom, pri varovanih objektih pa so možnosti omejene.

Koliko stane obnova fasade stare hiše?

Osnovne cene po materialih so v članku obnova fasade – cena; pri starih hišah je treba prišteti stroške odstranitve ometov, izravnave in sanacije vlage, ki jih izvajalec oceni po ogledu.

Barve in videz stare hiše

Pri starih hišah je pomembno, da nova fasada ohrani značaj objekta. Tradicionalne hiše imajo pogosto svetle, mineralne barve in poudarjene okenske obrobe, ki jih je mogoče ohraniti tudi pri izolirani fasadi. V starih vaških in mestnih jedrih občinski prostorski akti ali smernice varstva dediščine lahko določajo barvno paleto. Pred izbiro barve se zato pozanimajte na občini, da ne boste fasade kasneje prebarvali.

Kaj pričakovati od ponudbe za staro hišo

Ponudbe za stare hiše so zaradi nepredvidljivega stanja zidov pogosto podane z več postavkami ali z rezervo za dodatna dela. To ni nujno slabo – pomembno je, da so dodatna dela jasno opisana in ocenjena po enoti (na primer na m² odstranitve ometa), ne pa obračunana pavšalno po končanih delih. Pri primerjavi pomaga članek kako izbrati fasaderja.

Ali naj obnovim fasado in streho hkrati?

Če sta obe dotrajani, je usklajena obnova smiselna: oder se postavi enkrat, napušč se lahko podaljša, detajli med fasado in streho pa so izvedeni skupaj in bolje tesnijo.

Povzetek: kaj si zapomniti

  • Najprej ugotovite in rešite vlago v zidovih ter uredite odvodnjavanje.
  • Široke ali diagonalne razpoke naj pred obnovo oceni gradbeni strokovnjak.
  • Pri starih in vlažnih zidovih je pogosto primernejša paroprepustna kamena volna.
  • Za kulturno dediščino potrebujete kulturnovarstveno soglasje; Eko sklad podpira izolacijo starejših hiš.

Za ponudbo, prilagojeno vaši hiši, izpolnite brezplačno povpraševanje spodaj in dodajte nekaj fotografij fasade. Pregledamo ga, se vam oglasimo in vam po dogovoru z vami pomagamo do fasaderja v vaši regiji – oddaja vas ne zavezuje k naročilu.